‘’Ko poslušamo sebe, vse pride k nam po naravni poti. Pride od znotraj kot volja, da nekaj storimo. Poskušamo biti dovzetni. To je joga.’’― Petri Räisänen
Joga je veliko več kot telesna vadba, je združevanje telesnega, duševnega in duhovnega jaza, ki nas vodi k osredotočanju naših misli in zavedanju notranjega energijskega toka. Poznamo različne jogijske stile, ki združujejo telesne poze, dihalne tehnike, meditacijo in sproščanje.
V zadnjih letih jo poznamo predvsem kot telesno vadbo, ki bazira na jogijskih pozah, ki izboljšuje tako naše telesno kot duševno stanje.
Joga je veja indijske filozofije katere zgodovina sega že tisočletja nazaj. Sama beseda joga ima v sanskrtskem jeziku več pomenov (združiti, vpreči v jarem), ki se nanašajo na združevanje - tako telesa in duha kot tudi duše z univerzalnim telesom ali Absolutnim.
Joga se prepleta tudi z drugimi izročili kot je budizem, džainizem in tantro, vendar je v svoji obliki manj religiozen ter bolj praktičen nabor etičnih in moralnih navodil, ki nam pomagajo živeti bolj uravnoteženo in zdravo.
Učenje joge
Učencem so na voljo številna besedila, ki bralca navdihujejo, mu svetujejo in ga vodijo. Večina temeljnih jogijskih besedil, ki jih poznamo pod skupnim imenom “vedanta“, je bilo napisanih v staroindijskem jeziku, sanskrtu. Nekatera so napisana kot aforizmi, druga kot dialogi, spet tretja kot epske pesmi, vsa pa na svojstven način osvetljujejo vadbo joge.
Med najpomembnejša dela spadajo:
Patandžalijeve Jogijske sutre (200 pr.n.št.-200 n.št.)
Gorakša Padhati (12.-13. st.n.št.)
Hatha joga Pradipika (14.st)
Gheranda Samhita (17 st.)
Bhagavadgita (del Mahabharate iz 6.st pr.n. št)
Upanišade (3000 pr.n.št.-20.st.n.št.)
Jogijske poti
V jogi poznamo več “poti“, ki vodijo k istemu cilju, k samospoznanju in razsvetljenju. Čeprav so te poti včasih zelo različne in v nekaterih primerih celo protislovne, še vedno temeljijo na isti predpostavki; združitev človeka in Absolutnega je možna s pomočjo našega delovanja. To samospoznanje ali razsvetljenje je združitev osebnega in univerzalnega jaza, človekovega pravega jaza ali duše (atmana) z Absolutnim (brahmanom) ali narave, vidnega stvarstva (prakriti) z duhom (purušo).
Džana joga - najpomembnejši del sta študij in meditacija skozi katera iskalec išče modrost in spoznanje. Najbolj ustreza ljudem, ki so po naravi bolj razumski in iščejo s pomočjo znanja - nevednost velja za oviro na poti razsvetljenja.
Bhakti joga - čaščenje in predanost bogu ali guruju je pot za doseganje razsvetljenja. Ustreza ljudem, ki radi molijo in njeno načelo je, da predanost in čaščenje vodi v to, da postanemo to kar častimo.
Karma joga - je pot nesebičnega delovanja, kjer je največja teža na zgibu samega dejanja. Če nekaj storimo iz čiste ljubezni, izvajamo karma jogo.
Mantra joga - je pot, kjer samospoznanje dosežemo s pomočjo tihega ponavljanja svetih zlogov, besed ali stavkov oz. manter. Jogiji izločijo vse drugo in se posvetijo le mantri.
Radža joga - sestavlja jo osem stopenj, ki vodijo do razsvetljenja. Radža, ki pomeni “kraljevski“, uporablja telesne položaje, nadzorovano dihanje, meditacijo in osredotočanje uma.
Hatha joga - obvladovanje telesa, ki jo pravzaprav štejemo kot pripravo na radža jogo. To kar zahodnjaki poznamo pod “jogo“, je pravzaprav hatha joga. Beseda hatha pomeni “silovit“, sestavljata pa jo dva zloga “ha“, ki pomeni sonce in “tha“, ki pomeni luno, kar kaže na združitev dveh nasprotij. To je tudi njen poglavitni namen, uravnoteženje nasprotujočih si sil; vroče/hladno, moško/žensko, mehko/trdo…
Tantra joga - gre za ritualno pot, ceremonijo ali konzumacijo odnosa.
‘’Joga je pot našega jaza, skozi jaz, do jaza.’’ ― The Bhagavad Gita
Osem stopenj joge
Osem stopenj joge izhaja iz besedila Jogijske sutre, ki ga je napisal Patandžali nekje med letoma 200 pr. n št. in 200 n. št. V besedilu, ki ga sestavlja 195 kratkih rekov, podrobno razlaga člene za radža jogo v obliki modrosti, ki jih razlaga učitelj (guru). Sutre (ki pomenijo sukanec) nizajo filozofska načela, ki določajo pot za samouresničitev. Pomen suter je stvar interpretacije, ki nudijo možnost razprave z učiteljem. Sutre so razdeljene v štiri poglavja in drugo poglavje podrobno razloži osem stopenj, ki jih morajo učenci razumeti, da bi razvili bistroumnost in jasnost dojemanja, ki sta potrebna za dosego razsvetljenja.
Jama (samoobvladanje) zajema nenasilnost (ahimša), resnicoljubnost (satja), izogibanje kraji (asteja), popolno spolno vzdržnost in čistost (brahmačarja) in odsotnost pohlepa ( aparigraha).
Nijama (dolžnost) opredeljuje čistost (sauča), notranje zadovoljstvo (santoša), samodisciplina (tapas), preučevanje svetih spisov (svadhjaja) in vdanost Bogu (Išvara pranidhan).
Asana, vadba jogijskih položajev.
Pranajama, jogijske dihalne vaje.
Pratjahara nas usmerja vase; utišanje čutov, ki jih ustvarjajo zunanji družbeni in telesni svet, k našemu notranjemu, duševnemu, intelektualnemu in duhovnemu svetu.
Dharana (koncentracija).
Dhjana (meditacija).
Samadhi, nadzavestno stanje, ki nas vodi k cilju joge, samouresničevanju. To je stanje intenzivne zbranosti, ki izvira iz dhjane, pri kateri se um tako močno osredotoči na eno samo točko, da v zamaknjenosti doživimo popolno združitev s predmetom na katerega se osredotočamo oziroma z absolutno resničnostjo. To blaženo stanje sprva ne traja dolgo, toda z redno vadbo ga je mogoče po lastni volji ohranjati, razvijati in vstopati vanj.
Prana in subtilno telo
Prana, energija ali življenjska sila, ki poganja naša snovna telesa, prežema tudi vse kar nas obdaja. Prano je težko razložiti, zato prihaja do različnih opisov znotraj različnih jogijskih šol.
Opise prane najdemo tudi v verovanju drugih kultur. Na Kitajskem ji rečejo “či“ in teče po energijskih kanalih, ki jim pravimo meridiani. Japonci ji pravijo “ki“ in trdijo da biva v trebuhu.
Prana je navzoča v naših telesih in v okolju, ki nas obdaja, saj preveva vse življenjske oblike in elemente; vodo, zrak, zemljo in ogenj. Tako prano v telo vnašamo s hrano, pijačo, dihanjem, kot tudi iz sončne svetlobe, vetra in dežja.
“Življenje je prana, prana je življenje. Dokler je v telesu prana, je tudi življenje.” - spis Kaušitaki Upanišada
Po jogijski teoriji se človeško bitje deli na snovno in subtilno telo. Subtilno telo sestavljajo štiri plasti, ki pa so med seboj povezane:
Pransko telo (pranamaja koša), mreža kanalov, nadijev, skozi katere teče prana.
Umsko telo (manomaja koša) je naša podzavest.
Razumsko telo (vidžananamaja koša) deluje z zavestnim, nadzirajočim umom in egom.
Duhovno telo (anandamaja koša), seme pravega jaza (bindu), ki se nahaja v jedru bitja.
V jogi vsa ta telesa štejejo za “začasna“ in jih lahko, ko se izrabijo, odvržemo kot ponošeno oblačilo. Zato se jaz večkrat reinkarnira, dokler kroga ne preseže z razsvetljenjem.
Tok prane v snovnem in subtilnem telesu neposredno vpliva na naše zdravje. Kadar naše telo ne prejema zadostne količine energije, je šibko in s tem nagnjeno k različnim boleznim. Na ravnotežje in pretok prane lahko vpliva marsikaj, tudi naše razpoloženje, preteklo delovanje in trenutno prevladujoče vsebine zavesti. Seveda tudi hrana, pijača, nezdrave navade, gibanje, spanje in dihanje.
”Joga ni samo ponavljanje nekaj telesnih poz, joga je raziskovanje in spoznavanje subtilnih energij življenja.” ― Amit Ray
Če poskrbimo za neoviran pretok prane, se okrepimo in izboljšamo svoje zdravje. Z upoštevanjem načel “jame“ in “nijame“ (osem stopenj joge) v vsakdanjem življenju, odpravimo blokade v svojem subtilnem telesu in dosežemo pozitivne spremembe. Na telesni ravni joga predpisuje čiščenje nadijev in uravnavanje toka prane:
Asane (telesne položaje)
Pranajamo (nadzorovano dihanje)
Krijo (očiščevalne vaje)
Jogijski slogi
Na “Zahodu“ imamo, kadar slišimo besedo joga, navadno v mislih hatha jogo, za katero pa obstaja več različnih šol, ki imajo vsaka svoj slog poučevanje vpeljan po različnih učiteljih. Čeprav so si podobne v položajih, ki jih učijo, pa poudarjajo različne vidike joge. Nekatere dajejo več pomena na dinamiko izvajanja, druge na zaporedje izvajanja, nekatere dodajajo v izvajanje petje in duhovne nauke.
Poznamo na primer:
Ijengarjeva šola joge - ime je dobila po B.K.S. Ijengarju, enemu največjih še živečih jogijev iz zahodne Indije. Temelji na natančni poravnavi telesa v posameznem položaju. Učitelji te joge odlično obvladajo anatomijo telesa in z vadbo uspešno zdravijo poškodbe in odpravljajo telesne težave.
Aštanga vinjasa joga - aštanga, kar pomeni osemdelen, sloni na osem-stopenjski jogi. Vinjasa pa pomeni povezan in ta joga uči povezovanja telesnih položajev v mehko tekoče zaporedje. Gre za živahen in telesno zahteven slog, ki daje velik pomen tudi na globokem dihanju. Učenci med gibanjem doživijo meditacijo, zato je idealna za ljudi, ki jim tradicionalna sedeča meditacija ne ugaja. Na tečajih se tudi poje mantre. Slog je razvil Pathabi Džois iz južne Indije.
Bikramova šola joge - učenci tega sloga se naučijo zaporedja 26. položajev, ki jih izvajajo v prostoru, ki ima več kot 38°C, kar posnema indijsko podnebje. S tem pospešujejo potenje, kar naj bi pospeševalo očiščevalno delovanje položajev in povečevalo prožnost. Ustanovitelj tega sloga je Bikram Choudury, ki deluje v Los Angelesu.
Vini joga - gre za blag jogijski slog, ki zajema dihanje, vadbo telesnih položajev ter duhovne in filozofske nauke. Poučuje se v manjših skupinah, ki dovoljujejo individualno pozornost in prilagoditve za ljudi s poškodbami. Slog je razvil T.K.V Desikačar po naukih svojega očeta Šri Krišnamačarja pri katerem sta se učila tudi B.K.S. Ijengar in Pathabi Džois.
Šivananda joga - gre za priljubljen jogijski slog, ki zajema 12 osnovnih položajev in različice zaporedij, ki na njih temeljijo, kot tudi dihalne vaje in petje. Slog je razvil Svami Šivananda.
Biharska šola joge - ustanovitelj šole Svami Satjananda Sarasvati je bil učenec Svami Šivanande, ki je dolga leta potoval po zahodu. S svojimi učenci je napisal več kot 80 knjig in mnoge izmed njih so postale klasične razprave o jogi. Učitelji biharske šole so temeljito izšolani v vseh vidikih joge. Vadba je podobna šivanandi jogi, manj zahtevna, nekateri učitelji pa se posebej posvečajo petju ali filozoskim vplivom telesnih položajev, kar imenujejo jogijska terapija.
Kundalini joga - kundalini pomeni “zavita kot kača“. Gre za sistem meditacij, katere namen je osvoboditi zastalo energijo. Tipično se vadba prične s petjem in mantranjem, ki ji sledijo določene asane, pranajama in meditacija, ki so prirejene za določen izid.
Yin - tiha, meditativna jogijska praksa, ki ji pravijo tudi taoistična joga. V Yin jogi gre za sproščanje napetosti v določenih sklepih (gležnji, kolena, boki, hrbet, vrat in rame).
Novodobne jogijske prakse
Zaradi pozitivnih učinkov joge, se je njena uporaba v zadnjih letih popularizirala in njene elemente lahko vidimo v uporabi znotraj številnih segmentov človekovega udejstvovanja. Jogo uporabljajo tako športniki za nadgradnjo svoje fleksibilnosti, kot tudi igralci za sproščanje napetosti in predavatelji za zbistritev misli, uporablja pa se celo v kozmetične namene. Določene prakse so združile elemente joge s svojimi elementi in tako so nastale kombinirane jogijske prakse. Nekatere teh praks so:
Shakti joga - združevanje plesa, kundalini joge in hatha joge.
Akro joga - združevanje joge, akrobatike in tajske masaže.
Obrazna joga - vaje za učvrstitev obraznih mišic.
Regeneracijska joga - združuje znanje o pomlajevanju in podaljševanju življenja.
Terapevtska joga - združuje dihalne vaje in čuječnost z namenom pomiritve simpatičnega in parasimpatičnega živčnega sistema.
...
Novodobnih praks je še veliko, veliko več. Pravzaprav je nastajanje novih slogov dinamičen proces, saj vedno več ljudi spoznava pozitivne učinke jogijskih tehnik, ki se prepletajo z ustaljenimi vadbami in praksami. Ker ljudje radi delimo dobre prakse, se nova joga ustali, dobi svoje ime, lastnosti in privržence.
Joga kot življenjski slog
V današnjem duhovno osiromašenem svetu marsikdo išče odgovore na večja vprašanja o pomenu in smislu življenja in odgovori, ki mu jih ponuja sodobna znanost ali religije, preprosto ne zadostujejo. Joga nam omogoča posvetno dejavnost, ki zadovoljuje tudi naše duhovne potrebe.
“Joga ni starodaven mit, zakopan v pozabo, temveč izredno dragocena dediščina sedanjosti. Je nuja današnjega časa in kultura prihodnosti.“ - Svami Satjananda Sarasvati
Zahodnjakom ustreza hatha joga, ki je setavljena tako, da začne z osnovami našega doživljanja obstoja, našega telesa in deluje navznoter. Svoja telesa premalo uporabljamo ali pa jih s svojim načinom življenja zlorabljamo, kar naše telo obremenjuje in se pogosto kaže kot bolečina v hrbtu, sklepih ali druge bolečine.
Vadba joge prinaša tako telesne, čustvene kot tudi duhovne koristi. Večjo gibljivost in umirjenost lahko opazimo že kmalu po začetku vadbe, kasneje pa se pokažejo tudi večje zavedanje svojega telesa in uma. Joga izboljšuje občutek za ravnotežje, telesno držo, gibčnost in eleganco, hkrati pa očiščuje in krepi organe ter pospešuje telesne procese npr. prebavo. Dihalne tehnike, ki jih izvajamo pri jogi, ponotranjimo, zato izboljšujejo naše dihanje tudi kadar ne vadimo joge. Dober dih bistri in pomirja um zaradi česar se izboljša naša zbranost. Sčasoma opazimo tudi manjšo čustveno napetost in nihanja razpoloženja.
Najpomembneje pa je, da je joga individualna pot vsakega posameznika na kateri spoznavamo njen enkratni in posebni pomen.
”Joga je popolna priložnost za to, da se sprašujemo kdo smo.” ― Jason Crandell
Viri:
Fraser, Joga (2001)