Stresa ne moremo izničiti lahko pa ga obvladamo. Obvladovanje stresa pa je veščina, ki jo je potrebno trenirati.
Stres je stanje duševnega in telesnega neravnovesja, ki se pri vsakem posamezniku odraža na individualen način. To kar za nekoga predstavlja velik stres, je za drugo osebo le lažji izziv.
Različni zunanji in notranji pritiski so normalen del našega vsakdanjika, a težava nastane, ko smo dlje časa izpostavljeni stresu.
Stres ponavadi doživljamo zaradi neposredne fizične ali psihične ogroženosti, ko se soočimo z nečim novim, neznanim, ko imamo premalo časa za reagiranje, zaradi pomanjkanja samozavesti oziroma drugih ˝nezdravih˝ osebnih prepričanj.
Ob stresnih situacijah naše telo proizvaja stresne hormone (zlasti nadledvična žleza). Najbolj problematičen stresni hormon je KORTIZOL. Naloga tega hormona je povečanje krvnega pritiska in krvnega sladkorja. Njegovo delovanje je v jutranjem času v maksimumu in se skozi dan zmanjšuje, upada. Pripravi nas, da zjutraj vstopimo v dan. Zaradi neprimernega načina življenja kot so povečana uporaba kave, alkohola, cigaret, nezdrave prehranjevalne navade, neprimerni odnosi, premalo gibanja ter nezmožnost soočanja z življenjskimi izzivi, pa stopnja kortizola ostaja povišana skozi celoten dan, kar nam dolgoročno povzroča škodo na različnih fizioloških podsistemih (prebavni, srčni, živčni, dihalni, hormonski, reprodukcijski sistem).
Poznamo dve vrsti stresa:
Pozitivni stres - EUSTRES
Do določene mere stres pozitivno vpliva na telo in um. Tovrsten stres, kot ga doživljamo ob poroki, prvi službi, zmenku ali tekmi lahko zelo pozitivno in motivacijsko vpliva na nas. Stres nas požene naprej, da zastavljeno idejo realiziramo in opravimo po svojih najboljših močeh.
Zdravstveno nevaren pa je negativni stres – DISTRES. Prekomerno intenziven in dolgotrajen stres.
Ko smo konstantno aktivni, brez premora in počitka, izpostavljeni nezdravemu okolju in odnosom, je naše telo pod stresom in tako se zmanjša njegova odpornost ter se poveča ranljivost, bolj smo dovzetni do poškodb, vnetij. Nekaj kar smo pred časom popolnoma normalno doživljali nam zdaj predstavlja velik stres, naš imunski sistem trpi.
Negativni stres je odvisen od našega osebnega pogleda in zaznave določenega dogodka (tako imenovanega stresorja). Vsako telo na svoj način prenaša stres. Nekdo z minimalnimi posledicami, nekdo pa z večjimi negativnimi posledicami.
Dolgotrajni negativni stres pogosto vodi v razvoj psiho-fizičnih bolezni, v izgorelost. Izgorelost je rezultat kroničnega soočanja z različnimi stresorji, je posledica nezdravega odzivanja na stresne situacije.
Psihološki simptomi stresa:
Tesnobni občutki, panika
Izguba življenjskega smisla
Hitra jeza in razdraženost
Pomanjkanje motivacije
Nemotiviranost za opravljanje vsakdanjih opravil
Občutek odtujenosti
Depresija
Žalost
Prekomerno čustveno nihanje
Telesni simptomi stresa:
Hitro in plitko dihanje
Povečano potenje
Povečan srčni utrip in krvni prisk
Težave z ožiljem
Napetost v glavi, tenzijski glavobol
Zakrčenost mišic
Hormonsko neravnovesje
Težave s prebavo in želodcem
Neravnovesje v živčnem sistemu
Težave s kožo
Motnje spanja
Slaba koncentracija in fokus
Motnje libida
Na stres se lahko odzovemo na dva načina:
Nezdrava reakcija na stres (vloga žrtve, občutek manjvrednosti, nezmožnosti odločanja, pasivnost).
Zdrava, zavestna reakcija na stres
Zelo pomembno je, da prepoznamo kdaj smo pod stresom in kaj nas spravlja v prekomerni stres. Če želimo nekaj spremeniti, moramo to najprej opaziti in če drvimo, hitimo, velikokrat tega ne zaznamo. Ne zaznamo svojega trenutnega notranjega stanja, svojih potreb. Šele ko se malenkost umirimo, upočasnimo se lahko odzovemo, delujemo na primernejši način. Ta ˝pavza˝je kot samorefleksija.
Ko se upočasnimo opazimo svojo navado, misel, fizično telo in če je v njem prisotna napetost, bolečina ali neprijetnost, imamo priložnost narediti naslednji korak. Se vprašati: Kaj lahko naredimo, da bo drugače, da bo prijetnejše, lahkotnejše, manj stresno?
Stresni in sprostilni odziv
Avtonomni živčni sistem je sestavljen iz simpatičnega in parasimpatičnega živčnega sistema. Opisala ju bom preko dveh tako imenovanih programov:
Preživetveni program, ki je povezan s simpatičnim živčnim sistemom:
V preživetvenem programu smo, ko se ne počutimo varno, ko se počutimo ogroženo in je prisotna fizična, energetska ali mentalna bolečina oziroma neprijetnost. Bolečina, neprijetnost je znak, da smo ogroženi. V preživetvenem programu smo tudi, ko smo dolgoročno, brez prestanka aktivni.
Varni program, ki je povezan s parasimpatičnim živčnim sistemom:
V varnem programu smo, ko se počutimo prijetno, sproščeno, varno, čutimo ravnovesje, jasnost. Ko najdemo rešitev, delujejo pozitivna čustva, tu je doma modrost. To je prostor kreacije in ustvarjalne energije.
V varnem programu smo tudi, če še ne vidimo in ne živimo svojih potencialov, ampak smo s tem pomirjeni. Zaupamo in delujemo naprej.
Kaj lahko naredimo, da se lažje soočamo s stresom?
Spoznajmo naše stresorje, kaj nas spravlja pod stres, da bomo vedeli katero je naše primerno podporno okolje v skladu z našimi potrebami in vrednotami.
Prevzemimo odgovornost za svoje življenje.
Naučimo se jasno, iskreno in sočutno komunicirati.
Raziskujmo delovanje moške in ženske narave, odnose.
Naučimo se primerno času in okolju odzivati v medsebojnimi odnosih.
Na izzive začnimo gledati kot na dobronamerne življenjske lekcije.
Razvijajmo sposobnost reči da oziroma ne.
Bodimo dobronamerni v dejanjih.
Naučimo se sprejemati in dajati brez pričakovanj.
Naučimo se usmerjati svoj čas, organizirajmo si svoj dan.
Spremenimo, kar lahko in sprejmimo česar ne moremo spremeniti.
Družimo se s prijetnimi ljudmi, kjer poteka medsebojna izmenjava.
Vzemimo si dovolj časa zase, za svoje hobije, zabavo in tudi počitek.
Raziskujmo svoje potenciale in jih živimo.
Bodimo pozitivno, konstruktivno usmerjeni.
Poskrbimo za dovolj spanca (spanje med 21. in 4. uro najbolj spočije in regenerira telo). Spanec je najboljše superživilo.
Imejmo svoje dnevne rutine (spanje, zgodnje vstajanje, čas prehranjevanja, počitka, delovanja), ki jih opravljamo zavestno, čuječe in umirjeno.
Uživajmo uravnovešeno, svoji konstituciji primerno hrano. Uporabljajmo primerna zelišča.
Poskrbimo za vsakodnevno varno in nam prilagojeno gibanje kot je joga, sprehodi v naravo... Pomembno je, da izberemo vadbo, ki nam nudi ravnovesje med močjo, stabilnostjo in gibljivostjo, prožnostjo.
Bodimo hvaležni.
Dvigujmo toleranco (odpornost) na stres s tem, ko počnemo v življenju to, kar nas veseli in izpolnjuje, prinaša notranji mir.
Raziskujmo znanje za življenje (modrosti).
Vprašajmo se: Ali pozitivno na nas delujejo poročila, zadrževanje v hrupnih nakupovalnih središčih, odnosi, služba, okolje v katerem živimo?
V sodobnem času se stresu ne moremo popolnoma izogniti. Imamo pa vpliv na to, da se mu izpostavljamo v manjši meri in ga, če se nakopiči, pravočasno sprostimo.
Ker sem skozi življenje na lastni koži in z delom z ljudmi prepoznala, da je prekomerni stres eden od velikih sovražnikov telesa, je Center Diha postal 1. center proti stresu na obali, kjer so vse naše storitve usmerjene k uravnovešanju živčnega sistema.
Delujmo v skladu z našimi potrebami in vrednotami. Naj bo naše življenje plemenito.
Maja Kenda je pred 13 leti naredila korenito spremembo v svojem življenju. Odločila se je, da izstopi iz potrošniške družbe in najde svojo srečo v preprostemu življenju v tesnem stiku z naravo. Hkrati se je to zgodilo tudi z njenim notranjim svetom.
Stopila je na pot samoraziskovanja. Narava je postala njena učiteljica. Naučila jo je videti lepote, ki so okrog nas, v vseh nas, slišati tišino. Vendar ta odmik ni bil njena končna postaja, zato se je po 7 letih vrnila nazaj v svet tukaj in zdaj, svet, kakršen je, in ne kakršnega bi si želela. To je bila nova velika sprememba, ki ji je prinesla razumevanje srednje poti.
Gibanje je del njenega življenja. Zelo zgodaj je spoznala povezavo med gibom in dihom. Vrhunski šport je od nje zahteval prisotnost diha v mirovanju in gibanju, ki jo je okronal za večkratno državno prvakinjo v plavanju.
Zadnjih 10 let se poglablja v jogo, somatiko, metodo MBSR (Mindfulness), različne prakse čuječnosti ter prakse, ki so povezane z razumevanjem ženske narave. Je učiteljica hatha joge, somatike in vaditeljica integralnega dihanja.
Nekateri njeni dosedanji učitelji: Blaž Bertoncelj: hatha joga in somatika, Matejči Šajnam: somatika, Tatyana Tolochkova: Iyengar joga, Milan Hosta: Integralno dihanje, Polona Sepe: Krija Tantra Joga, Odkrivanje ženske esence s Savino Atai, Manjo Potočnik, Sasho Cobra, dr. Joachim Gross in Robert Križaj: MBSR - metoda celostnega obvladovanja stresa, Erik van den Brink: MBCL - Mindfulness Based on Compassionate Living.
Je ustanoviteljica prvega antistres centra na obali, Center Diha, kjer svoje znanje in življenjske izkušnje deli naprej. To je njen način življenja kateremu je z vsem srcem predana.