Našo manifestacijo oz. cilj, ki ga želimo doseči, lahko blokiramo le sami.
Če sledimo »tehniki« o kateri smo že govorili moramo biti pozorni na:
Naša manifestacija je etična – ne manifestiramo za druge, ne manifestiramo lastnine drugih in ne vplivamo negativno na druge, manifestacija mora biti pozitivna.
Jasno definiramo zamisljive cilje (cilji morajo biti zamisljivi, če niso je bolje, da začnemo z manjšimi in jih postopoma povečamo).
Imamo močno strast, da dosežemo cilj.
Pripravljeni smo narediti akcijo.
V globoki meditaciji pogledamo svoje občutke ob tem, ko je cilj dosežen. V primeru, da občutki niso dobri jih lahko čistimo in osvobajamo.
Celoten Univerzum dela na tem, da se naš cilj uresniči. Včasih pa se cilj ne manifestira.
Zato sta možna dva razloga:
nismo dovolj pretočni, da bi energija potrebna za prizemljitev ideje ali cilja stekla skozi nas (včasih je to lahko čisto fizična kondicija, telo enostavno ne zmore te energije),
imamo omejujoča prepričanja.
Naša prepričanja so ključna, tako zavedna kot nezavedna, saj z omejujočimi prepričanji manifestacijo blokiramo.
Zmorem, vreden sem, ljubljen sem, sprejet sem, varen sem, so vsa pozitivna prepričanja, ki se kljub zavedanju lahko razlikujejo od podzavestnih, katera so lahko negativna.
Za primer lahko vzamemo naše zavedno prepričanje sprejeta sem, podzavestno prepričanje je lahko ravno nasprotno, nisem sprejeta. To, da smo sebe mentalno prepričali o nečem, ni nujno da deluje, ker je naša podzavest močnejša in deluje ves čas, ne samo kadar zavestno na nekaj pomislimo.
Kje dobimo omejujoča prepričanja?
Travme in negativne izkušnje, predvsem v otroštvu, utrdijo naša omejujoča prepričanja, vendar jih ne dobimo takrat. Ker nas neka situacija čustveno prizadene, samo pokaže na rano, naša duša pa želi, da prepričanje osvobodimo, ozdravimo.
Vse v življenju si kreiramo sami, tudi boleče izkušnje in travme. Kreiramo jih na podlagi zavestnih in nezavestnih prepričanj.
Če verjamemo oz. smo prepričani, da se bo nekaj zgodilo, se bo to tudi zgodilo.
Če je prepričanje v našem nezavednem, torej se ga sploh ne zavedamo se bo ravno tako zgodilo. Nezavedna prepričanja so navadno še močnejša od zavednih.
Z omejujočimi prepričanji se že rodimo. Podedujemo jih od svojih prednikov in iz prejšnjih življenj. Negativne izkušnje in travme, ki se nam zgodijo, tako prepričanje samo potrjujejo – dajo naši podzavesti potrdilo, da je to resnica. Taka dedovana prepričanja z dodanimi travmatičnimi izkušnjami tako prepričanje samo jačajo. Vse dokler se ne odločimo zavestno ali nezavedno, da to prepričanje spremenimo, saj omejujoča prepričanja omejujejo našo pretočnost.
Poglejmo matematiko dedovanja: imamo dva starša, torej dedujemo po obeh, imamo štiri stare starše, torej dedujemo že po štirih, v šestem kolenu je to že 256 prednikov in v osmem 1.024 prednikov.
Naš duh si želi, da se omejujočih prepričanj osvobodimo, da bomo lahko svobodni, srečni in da bomo lahko soustvarjali.
Pred leti sem brala stare svete spise, kjer je Jezus Kristus govoril o tem kako na Zemljo pridemo z dvema do tremi vozli, ki naj bi jih v zemeljskem življenju občutili in osvobodili. Planet Zemlja naj bi bila v celotnem Univerzumu edino mesto, kjer je to dejansko mogoče. In naša duša si želi te izkušnje, kot tudi izkušnjo osvoboditve, ker s tem zraste na višji dušni nivo.
Kako lahko osvobodimo omejujoča prepričanja?
Obstaja mnogo tehnik, načinov in poti, v bistvu jih je toliko kot je ljudi – vsak ima svojo pot in vsak je odgovoren za izbiro svoje poti. Ne obstaja en sam in pravilen način.
Ena od možnosti je, da ne naredimo nič. Potem nas življenje samo vodi skozi preizkušnje, takšne in drugačne, boleče in neboleče in nekaj malega že samo s tem osvobodimo, saj smo zato na Zemlji. Ta del osvobajanja poteka v nezavednem, zato je navadno dolgotrajen in precej boleč proces, saj se boleče izkušnje ponavljajo. Med to, da ne naredimo nič, spadajo tudi razni farmacevtski pripravki (npr. antidepresivi), ki samo slabijo čutenje, da čustvene bolečine ne občutimo, zdravljenja pa v resnici ni. S tem ne želim reči, da jih nihče ne bi smel jemati – smatrati bi jih bilo treba kot začasni pripomoček na poti zdravljenja.
Zavestno se odločimo in začnemo delati na samozdravljenju in osebnem osvobajanju. Če za prispodobo vzamemo prevozna sredstva, je od posameznika odvisno ali bo pot osebne rasti prehodil, prevozil s kolesom ali preletel z raketo.
Kako si lahko pomagamo z darovi matere Zemlje?
Kristali so najbolj osnovna oblika, ker prihajajo direktno iz samega osrčja Zemlje. So kot zavezniki ali pomočniki, ki nam pomagajo očistiti blokade in omejujoča prepričanja, ki nam preprečujejo, da se nam cilji manifestirajo. Z zdravljenjem se poveča pretočnost. Zmotno je misliti, če imamo ob sebi kristal, da bomo obogateli ali če imamo ob sebi roževec, da bo prišel k nam ljubeč in srčen človek. Kristali nam pomagajo očistiti blokade. V ta del lahko štejemo tudi močne energijske točke, kjer lahko z obiskom napolnimo svoje telo in dobimo moč za zdravljenje.
Zelo pomembni so tudi sprehodi v naravo, v gozd, obiski naravnih potokov, slapov, plavanje v čisti vodi, plavanje v morju. Morska sol ima npr. zelo močne zdravilne učinke.
Podobno je z rastlinami, zelišči, hrano, ki jo uživamo – vsaka je lahko zdravilo ali strup za naše telo in tako tudi naše čutenje. Tudi rastline delujejo na različnih nivojih in različno močno. Naj naštejem samo nekaj pristopov: eterična olja (aromaterapija), čaji, Bachove kapljice, homeopatski pripravki, svete medicine.
Meditacija je zelo močno orodje za ozaveščanje in samozdravljenje. Vsaj 15 min zjutraj in zvečer je skoraj tako nujno kot umivanje zob. Za ozaveščanje in zdravljenje je potrebno meditirati vsaj po eno uro zjutraj in zvečer. Tehnik meditacij je veliko in vsak mora najti način, ki mu ustreza. Z meditacijo se umirimo, znižamo frekvenco možganskega valovanja. Če jo znižamo dovolj nizko, med 4 – 7 HZ (theta možgansko valovanje), pridemo v stanje absolutne resnice in brezpogojne ljubezni. In takrat se lahko vrši osvobajanje. Podobno so lahko v pomoč tudi razne dihalne tehnike, joga, masaže, Tai chi...
Umetnost – občudovanje, gledanje, poslušanje ali pa celo ustvarjanje, je eden najbolj neinvazivnih tehnik osebnega osvobajanja. Najbolj zdravilna so umetniška dela, ki so pozitivna, barvita, skladna. Negativna, temna umetnost nas lahko potegne v temo in ne nujno tudi zdravljenje. Zavedati se moramo, da so umetniki nežna in čuteča bitja in skozi izražanje na Zemlji lahko prinašajo podporne energije ali pa skozi umetniško izražanje zdravijo svojo bolečino. Primeri podpornih tehnik: glasbene kopeli (gong, zvočne posode, flavte, bobni, kalimba...), svete mantre in icari, ki so bili narejeni z namenom zdravljenja, knjige (ne nujno samo priročniki za osebno rast, pač pa tudi leposlovne knjige in poezija).
Če ozaveščanje in zdravljenje izvajamo sami, je za uspeh pomembno, da smo do sebe neprizanesljivo iskreni, saj bomo le tako lahko zaznali svoja prava čustva. Če nismo iskreni do sebe, se zdravljenje ne bo udejanjilo. Včasih že sama tehnika (prej opisane) pozdravi neko travmo in zadaj ležeče prepričanje, sicer pa je bolečino potrebno ozavestiti, občutiti bolečino trenutka, jo sprejeti in se od nje posloviti.
To je možno samo, če si iskreno priznamo svoja čustva in se zavemo, da je izvor notranja bolečina in ne nek zunanji dejavnik.
Za pomoč pri ozaveščanju, zdravljenju in osvobajanju potrebujemo nekoga, ki nas vodi skozi proces.
Kateri terapevt, svetovalec, zdravilec, učitelj je pravi?
Izbira terapevta je odgovornost vsakega posameznika. Tehnike in orodja, ki jih terapevti uporabljajo so zelo različna in spet bi jih lahko uparili s prispodobo od kolesa do rakete. Zavedati se moramo, da vedno najdemo tistega, ki je v tem trenutku za nas najbolj primeren. Bolj iskrena je naša namera, da si želimo prave svobode, bolj primernega bomo dobili.
Kdaj se lotiti zdravljenja omejujočih prepričanj in travm?
Takrat, ko se pojavi bolečina, sicer pa raje uživajmo v življenju, se radostimo, ljubimo in ustvarjajmo. Ko pa zaboli, je bolečina zrela, da jo iskreno ozavestimo, sprejmemo, pogledamo njen izvor in jo osvobodimo. Nekateri bi radi osvobodili vse naenkrat in takoj. Tako pač ne gre – zakon Univerzuma ;) .
To je proces, ki teče celo življenje. Z vsakim uspešnim zdravljenjem je življenje lažje in bolj radostno. Postanemo bolj zavestni in čuteči. Začnemo se zavedati, da je vsaka nova bolečina, ki pride na površje, samo nekaj, kar je treba spustiti. Ko postanemo »mojstri« sprejemanja in spuščanja, tak proces doživljamo kot opazovalci, z radostjo in hvaležnostjo, brez drame.
Če pa bolečine v tistem trenutku, ko se pojavi, ne ozavestimo, ta ponikne in kasneje spet pride na površje, navadno v močnejši obliki. Tako se ponavlja, je vse huje in huje, dokler ni tako hudo, da se odločimo za eno obliko zdravljenja. Lahko se ga lotimo s kakim opisanim pristopom ali pa s tabletami (za katere sem že omenila, da ne zdravijo, pač pa vse potisnejo nazaj noter).
V pomoč kdaj se lotimo čiščenja zdravljenja nam je lahko tudi astrologija, ki nam pri ozaveščanju lahko močno pomaga. Osebna astrološka karta nam lepo pove v kakšnih aspektih smo, kateri del naših omejujočih prepričanj in travm ima največjo podporo za zdravljenje in takrat lahko najlažje ozavestimo in ozdravimo prepričanja in travme, ki nam delajo največje preglavice (partnerski odnos, odnos starši, služba, fizično počutje – organi...).
Ego je tisti, ki se bori proti zdravljenju. Ne zato, ker bi bil naš sovražnik, ampak zato, ker je naš varuh. Ker pa je poškodovan in je njegov največji svetovalec podzavest, z močno utrjenimi prepričanji, je zanj vsaka sprememba novost. In tako vsakič dvigne roko: »Ne, spremembe pa ne. Kdo ve kaj bo?« Tudi če sami zavestno vemo, da je za nas dobro in da se nam ne more nič zgoditi, je on mnogokrat močnejši in najde vsemogoče, v celofan zavite izgovore, da bi nas obvaroval pred spremembo – zdravljenjem. In ko zdravimo svojo podzavest, zdravimo ego, največjega svetovalca podzavesti in kar naenkrat začnemo razumeti njegovo primarno vlogo.