Joga je danes pogosto sinonim za sofisticirano azijsko (telo) vadbo. Zaradi naše kulturne obsedenosti z vidnim, materialnim in otipljivim, se joga na zahodu izvaja in poučuje dosti bolj telesno usmerjeno, kot pa je to izvajano v Indiji in Tibetu. Dveh delih sveta, od koder tradicionalna joga tudi izvira. Joga pozna veliko načinov vplivanja na fizično telo (asane). Vendar to ni celostna joga. Pomemben del joge so tudi dihalno energijske tehnike (pranajame) ter raznovrstne notranje tehnike joge kot tudi meditacija. Ta nam omogoča redni stik z najglobljim delom samega sebe, ki se nahaja znotraj našega telesa in uma.
Funkcionalno, nenasilno in zdravo gibanje je pomemben del sodobne joge. V starih časih so se ljudje dosti več gibali. Sodobni človek absolutno preveč časa sedi. Ni problem samo v sedenju, temveč načinu sedenja in drži telesa. Pogosto je naše telo premalo aktivno. Um pa prekomerno. Kombinacija obojega nam lahko prinese veliko bolečin, težav in raznovrstnih obolenj. Po drugi strani pa danes veliko ljudi pretirava tudi v drugo skrajnost. Ni problem v premajhni, temveč v preveliki in predvsem preveč agresivni in tekmovalni (športni) aktivnosti. Primerno izvajana telesna praksa joge nam lahko pomaga najti dinamično ravnovesje med »ne preveč in ne premalo.«
Pomembno je, da se usmerimo v zdravje našega mišično skeletnega sistema. Ta mora biti primerno močan, gibljiv in tudi vzdržljiv. Primerno izvajane tehnike joga asan (telesnih položajev), katere lahko izvajamo dinamično in statično, nam lahko pri tem učinkovito pomagajo. Neprimerno izvajana joga pa lahko žal povzroči tudi poškodbe ali pa nas ne podpira pri ohranjanju ali krepitvi psihosomatskega zdravja.
Naš um in duša potrebujeta fizično zavetišče in dom. Zanimivo je pogledati tudi v našo kulturno dediščino starih Grkov. Telo so imenovali soma. Čeprav se danes ta izraz (zlasti v medicini) razume zgolj kot »telo«, je bilo za Grke izraz soma razumljeno kot fizično ogrodje, v katerem nekdo prebiva.
Naš način gibanja (in dihanja) izraža naše osebne, kot tudi družbene, vzorce. Živimo hitro, impulzivno in pogosto brez primerne stopnje (samo) zavedanja. Naš način uporabe telesa in dihanja izraža tako naša trenutna notranja, psihološko-energijska stanja, kot tudi dogajanje v okolju, katerega del smo.
Ko postanemo ujetniki sodobnega življenjskega stila, ki se izraža v dnevnem hitenju in impulzivnosti, tako doma kot v službi, nevede povzročamo velik stres živčnemu sistemu. Danes vemo, da ima večina ljudi preveč aktiven simpatični živčni sistem. Ta povzroča kronično napeta mišice. Preveč aktiven um povzroča tudi hitro in plitvo dihanje. Mišične napetosti in bolečine ter neprimeren način dihanja sta dva najbolj objektivna in relativno hitro vidna simptoma kroničnega stresa. Stres sam po sebi ni slab, v svoji akutni fazi. Škodovati nam začne, ko je le-ta kroničen in preveč intenziven.
Zaradi tega razloga je smiselno izvajati tehnike joge vsakodnevno. To je kot ritual, ki ga lahko primerjamo z dnevno higieno. S prakso joge »čistimo« svoj živčni sistem in um ter aktiviramo, kot tudi sprostimo različne mišične skupine. Tako vsakodnevno zmanjšujemo negativne posledice stresa. Tako pridobimo večjo lahkotnost telesa in uma. Ali si tega ne želi prav vsak izmed nas?
Večja lahkotnost vodi v bolj smotrno porabo življenjske energije, preprečuje izgorelost in nam omogoča več uživanja. V svojem profesionalnem delu kot dolgoletni učitelj joge in kot joga terapevt pogosto srečujem ljudi, ki so materialno zelo uspešni. Vendar zaradi raznovrstnih notranjih napetosti in »teže« v telesu in umu izgubijo sposobnost sproščenosti in lahkotnosti. Brez tega ne moremo uživati v različnih radostih, ki nam jih življenje ponuja.
Da lahko naše telo in um kar najbolje funkcionirata v danem času in prostoru, je pomembno, da upoštevamo potrebe različnih delov samega sebe. Joga dojema človeka kot večplastno bitje. Človek ima telesni, psihološki, energijski in duhovni jaz. Celostno smo zdravi zgolj in le takrat, ko dovolj pozornosti namenimo različnim delom samega sebe. Zato je joga tudi razvila tisočero različnih tehnik, ki nam pomagajo ohranjati vitalnost in ravnovesje različnih delov in plasti, samega sebe.
Velik indijski učitelj joge, profesor Krishnamacharya, je rad izpostavljal pomen prilagoditve izvajanja joge glede na trenutne potrebe človeka, ki vključuje tudi upoštevanje trenutnega življenjskega obdobja, v katerem se človek trenutno nahaja. Zato mora biti praksa joge prilagojena za mladostnika (do 18. leta), ko smo v srednjem življenjskem obdobju (približno od 35. do 70. leta) ter v bolj pozni starosti.
Splošno gledano je smiselno izvajati v mlajših letih več asane prakse in dela s telesom ter malo dihalnih tehnik. V srednjem življenjskem obdobju moramo še vedno dnevno izvajati različne telesne vaje, vendar še več dihalnih tehnik in pranajame. V poznem življenjskem obdobju pa več samorefleksije, zato ne potrebujemo več veliko telesne aktivnosti, ampak malo pranajame in bistveno več meditacije.
Redna praksa joge nam bo pomagala razviti več senzitivnosti do telesa, diha in uma. Tako bomo hitreje prepoznali v kakšnem telesno-energijskem-psihološkem stanju smo. Joga je odlična metoda spoznavanja potenciala večje samo-regulacije. Namreč ko prepoznamo, da smo v stanju napetosti, nemira in psihosomatske zakrčenosti, se spomnimo, da lahko vedno naredimo nekaj malega s telesom, dihom in umom. Tako razvijemo več notranje moči, samozavesti in zavedanja, ki vodi v resnično svobodo in bolj polno, zdravo in uravnoteženo življenje. Zato v indijski tradiciji ne razumejo besede joga kot zgolj ime za različne tehnike. Joga je izraz za stanje višje, prebujene, zavesti. Večkrat nam uspe vstopiti v to polje duhovnega potenciala, bolj se približujemo smislu našega obstoja in bivanja na tej čudoviti, materi, Zemlji.
Blaž Bertoncelj se je začel z jogo ukvarjati, skupaj z vrhunskim športom, kot mladostnik. Jogo poučuje več kot dvajset let, somatiko pa deset. Specializiran je za terapevtsko delo pri težavah s hrbtenico ter psihosomatskimi in stresnimi obolenji ter delo z dihanjem. Je ustanovitelj in vodja dveh največjih joga centrov v Sloveniji: Parinama in Devi joga centra v Ljubljani.
Dve leti je preživel na izobraževanjih v tujini, tako v Indiji, ZDA kot Evropi. Spoznal je celostna učenja joge (asana, pranajama, notranje tehnike joge in joga terapija). Je večkratno mednarodno certificirani učitelj joge (veliko let se je učil z direktnimi učenci profesorja Krishnamacharye, TKV Desikacharja, BKS Iyengarja, svami Kuvalayande, Yoganande in svami Kriyanande). Je tudi prvi mednarodno certificirani slovenski joga terapevt ter učitelj somatike (Hana somatika in Feldrenkrais metoda).
Blaž je avtor različnih avdio in video tečajev (dosegljivih na portalu : e-vadba.parinama.si) ter knjige Joga-transformacija telesa in uma. Trenutno piše novo knjigo iz področja joga terapije (Zdrava in vitalna hrbtenica).
Mnogo let sodeluje tudi z različnimi organizacijami in podjetji, za katere pripravlja programe obvladovanja stresa in zdravja pri delu, preko njegove organizacije Parinama inštitut.